Ljubitelji sestavljank se lahko zahvaljujoč tridimenzionalnim različicam ne le zabavajo z običajnimi sestavljankami, temveč končana sestavljanka postane prostorska umetnina, ki je čudovit okras vsake sobe
Sestavljanka ni sodobna igra. Kot izumitelja beležijo angleškega kartografa in bakrorezca Johna Spilsburyja, ki je leta 1763 na leseno ploščo prilepil zemljevid Velike Britanije in ga nato z žago razrezal vzdolž meja grofij (od tod izvira angleško ime igre, "jigsaw puzzle"). Cilj igralca je bil, da zemljevid ponovno sestavi. To sestavljanko je prodajal kot učni pripomoček za učenje geografije. Kosi še niso imeli zobcev, kot jih ima današnja igra. Sestavljanka, kot jo poznamo danes, se je prvič pojavila v drugi polovici 19. stoletja. Obstajajo tudi sestavljanke, ki imajo več rešitev, imenovane kaleido sestavljanke. Na teh sestavljankah niso vidni deli ene slike, temveč oblika elementov sestavljanke in estetska vrednost, ki jo nosijo elementi, razporejeni drug ob drugem, tvorijo nek vzorec. Pri takih sestavljankah je glavni izziv, da se igra s svojimi kosi prilega v okvir in da je vizualno estetska.
V drugi polovici 20. stoletja se je začela množična proizvodnja igre, ki je bila prej izdelana le z obrtniško tehnologijo. To je omogočilo, da se je prej draga igra prodajala po ugodni ceni, kar je znatno povečalo njeno priljubljenost. Od takrat se način proizvodnje komajda spremenil. Na karton natisnjen motiv ali sliko izrežejo na majhne koščke. Zaradi edinstvenega izreza je vsak košček videti drugače. Pri zelo velikih slikah je lahko potrebnih več rezil. Kar zadeva natančnost rezanja, so v zadnjem času dosegli pomemben napredek. Ta natančnost je ena najpomembnejših kakovostnih lastnosti sestavljanke poleg kakovosti tiska in trajnosti barv. Bolj natančno so izrezani koščki, manjša je verjetnost, da bi kdo vstavil napačen košček. Tridimenzionalna različica pa je mogoča zaradi hitrega razvoja proizvodnje plastike, saj so ti kosi večinoma izdelani iz plastike ali tanke pene, katerih površina je natisnjena tako, da končni rezultat ustreza zunanjemu videzu določene zgradbe.
Tridimenzionalne sestavljanke pridobivajo vse večji pomen, zato se tudi ugledni proizvajalci sestavljank, kot je Ravensburger, pridružujejo CubicFunu, kar igralcem omogoča ustvarjanje najbolj znanih svetovnih zgradb. Seveda lahko izdelamo ne le zgradbe, temveč tudi različna vozila, ali celo vazo ali držalo za svinčnike. Vendar pa se strinjajo s svojimi dvodimenzionalnimi kolegi, da se elementi izjemno natančno prilegajo in da je zunanji vzorec, ki ga tvori tisk, živahnih barv in odlične kakovosti.
